VSI SMO SAMO LJUDJE

Vsi smo samo ljudje naslov kratke zgodbe, ki jo je Minka, članica Društva Rusalka, objavila na natečaju Ventilator besed, kjer so iskali izvirno kratko zgodbo.

VSI SMO LJUDJE

Bila sem majhna punčka, ki si je v otroštvu delila sobo z mlajšim bratom. Nekega jutra, ko je sva vstala in prišla v kuhinjo, se je že daleč slišalo govorjenje. Bil je glas mojega očeta, mame, strica … Ostalih glasov nisem prepoznala. Prijela sem brata za roko in vstopila sva v kuhinjo. Tik ob vratih je bila »kolmkišta«. Tja sva se postavila, nato pa s tihim glasom pozdravila ljudi v kuhinji. Bilo jih je veliko. Pogovarjali so se meni takrat nerazumne stvari. Mama je takoj priskočila do naju in naju povabila za mizo, kjer sva z bratom pojedla zajtrk.

Po zajtrku naju je »prevzela« stara mama. Odšli smo na dvorišče, kjer sva se z bratom igrala v peskovniku, brcala žogo in se imela nadvse lepo. Prišel je čas kosila. Spet smo sedeli vsi zbrani za mizo. Starejši so nas marsikaj spraševali. Brat je bil bolj tiho in je gledal pred sebe v tla, jaz pa sem korajžno odgovarjala.

Čas kosila je minil. Z bratom sva spet sedela na »kolmkišti« in se pogovarjala med seboj. Seveda sva skrivaj opazovala starejše. Kmalu so se začeli poslavljati. Takrat pa je stric stopil do naju. Sklonil se je k nama in rekel: »Zapomnita si otroka. Na svetu smo ljudje, samo ljudje. Ni pomemben, kakšen vere je človek; ni pomemben, kakšen polti je človek; ni pomembna njegova politična prepričanost … Zapomnita si, vsi ljudje in vse ljudi je treba spoštovati.«

Zbrani okoli naju so stričevim besedam prikimavali. Tudi moj oče je pokimal in rekel svojemu bratu, da je pravilno povedal to misel. Obiski so odšli. Ostali smo sami v hiši. Oče je tako kot vsak večer sedel na sredino kuhinje, potegnil svetilko na vzmeti bližje in nama bral pravljice. Tega dne je prebral le eno pravljico. Nato sem ga začel spraševati: »Ata, zakaj je stric Janče, rekel nama tisto, da smo vsi ljudje?« Oče se je le nasmehnil in nama rekel, da je treba vedno vse ljudi spoštovati.

Z bratom sva odrasla. Staršev nima več. Imava svoje družine, otroke in že vnuke. Danes v teh časih razumem pomen besed »vsi smo ljudje«. Ne jaz, ne brat nima težav v medsebojnih odnosih z ljudmi. Vse spoštuje. Zato pa težko razumeva, zakaj toliko nestrpnosti med ljudmi, saj smo vsi samo ljudje.