Zakaj?

Kulturno-umetniško društvo STOPinJE Mozirje je objavilo literarni natečaj. Na njem je sodelovala tudi naša članica Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka, Elena Skok. Predstavila se je z dvema krajšima pripovedma skečem in razmišljujočo pripovedjo ZAKAJ?

Pa si preberimo:

ZAKAJ?

Pomahal sem z avtomobilskimi ključi in zaklical mami: »Sobota je, saj smem, kajne?«

Slišalo se je le šklepetanje pletilk v maminih rokah, videl sem, kako premišljuje.

Ljubeče me je pogledala: »Lahko vzameš avto. Le glej, da ne boš pil!«

Glasovi zabave, smeh, klepet, vzkliki.

Prijatelj se je v množici prebil k meni: »Hej, kaj nič ne piješ? Na, vzemi pivo!«

Zacingljal sem mu s ključi pred nosom.

»Ne, hvala, vozim!«

Vzkliki prijateljev, ploskanje, zabava je bila na vrhuncu.

»Sedaj pa resno. Počasi in previdno domov!« sem si rekel, ko sem sedel v avto.

Strahotno je počilo in potem je še kar nekaj časa grdo škripalo, praskalo in pokalo.

»Od kje se je vzel ta norec na moji strani ceste??« sem se čudil.

Slišalo se je samo še kapljanje tekočine.

»Je to moja kri?« sem se vprašal, potem me je zagrnila tema.

Številni aparati ob bolniški postelji so ravnokar utihnili.

»Žal nam je, gospa. Voznik nasproti vozečega avtomobila je bil strahotno pijan.«

V sobi je mir, slišati je le mamino hlipanje.

»Oprosti, mami. Res nisem pil.« Ampak zakaj me mama ne sliši?

Zakaj gledam navzdol na njeno skrušeno postavo in na moje razbito telo?

Uradni kritik je ob tem članku takole zapisal:

"Pod tretjim geslom pripovedujem (Elena Skok – Ljubljana)  sta zapisana krajši skeč in zgoščena kratka zgodba. Nekoliko manj poseben je skeč, v katerem pride do zapleta, ko mati sredi mesta izgubi otroka in denarnico. Konča se s srečnim in olajšujočim razpletom. Bolj posebna in nenavadna je zgodba z naslovom Zakaj. V njej je zapisan dogodek, v katerem si sin doma izposodi avto, da se odpelje na zabavo. Pri tem ga mama opozori, da naj za volan ne sede pod vplivom alkohola. Dogodek pa se nesrečno izteče v to, da se ob vožnji domov, vanj zaleti pijani voznik. Nesreča se konča s sinovo smrtjo, kar pa je izpeljano posebno na ta način, da sin materi po smrti iz onstranstva dopoveduje, da pa on vendarle ni bil vinjen. Konec je presenetljiv, žalosten, a po svoje tudi ironičen, morda celo sproščujoč, saj sin nekako ostaja živ na drugi strani v posmrtnem življenju. Skratka intenzivna pripoved je zapisana z ravno dovolj besedami in z dobrim miselnim zapletom, da pritegne  bralkino/bralčevo pozornost."

Elena Skok je bila uvrščena v polfinale. Za pričujočo pripoved ji iskreno čestitamo in prepričani smo, da bo s takšno pripovedno vnemo nadaljevala pisanje.