Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta. To je dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteto, občutek pripadnosti. V slovenskem kontekstu je pri pojmu narod večji poudarek na jezikovni in kulturni enotnosti, pač glede na to, da Slovenci dolgo niso imeli svoje državnosti.

Slovenci živimo na tako majhnem ozemlju, ki pa imamo nadvse bogate jezikovne skupine. Sociologi utemeljujejo narod kot ljudi, ki na določenem območju izoblikujejo narodno zavest, ki nastane bodisi na določeni povezanosti z jezikom, kulturo tudi politično usmeritvijo, zgodovinsko preteklostjo, rodovno povezanostjo, vero, skupno ozemlje, gospodarske in družbene povezave.

Prekmurci govorijo dosti drugačen jezik, kot ga govorimo v osrednji Sloveniji. Tudi njihove gospodarske navade so bistveno drugačne. Gre za panonsko nižino, kjer je bogata zemlja, nekoč celo zibelka žitnih klasov. Tudi skupne vere nimamo, kajti večina Prekmurcev je protestantov. Kaj nas torej povezuje? Povezuje nas skupna zgodovinska preteklost in rodovna povezanost. Vsi smo bili en narod, ki je bil stoletja pod vplivi drugih narodov, mnogokrat zaničevan in premnogokrat v napoto drugim večjim narodom. To je tisto, kar nas je povezovalo, v nas je tlela stoletja in stoletja želja po svobodi, po skupnem življenju, brez nadvlade drugih narodov.

Koliko trpljenja je povzročila I. svetovna vojna. Prekmurski Slovenski so se pred črno smrtjo zatekli v Zalog pri Ljubljani in se tu naselili v barakarskem naselju. Tudi s Primorskimi Slovenci ni bilo nič drugače. Teh niso pričakale lesene barake v Zalogu, ti so živeli v starih vagonih.

Še več grozodejstva se je dogajalo med II. svetovno vojno. Povojni čas je bil čas obnove, toda med ljudmi so se stkale trdne prijateljske vezi. Pa saj sploh ni pomembno, kako je obarva slovenski jezik – ljudje smo, ki živimo na tem skupnem prostoru, le zakaj bi se delili. Živimo ta skupni čas povezani medsebojno in skupaj pišimo zgodovino slovenskega naroda.

Čestitke prekmurskim Slovencem za njihovo hrabrost in ponos, ki ga nosijo v srcu …