Znanilci pomladi

Ko pokukajo iz zemlje trobentice, zvončki, kronce, pomladanski žafran in telohi, lahko govorimo, da se pomlad bliža, saj ti spadajo med najzgodnejše in najbolj trdožive znanilce pomladi.

Zunaj mnogokrat že zima kaže svojo hladnost, veter piha, da ti pride mraz do kosti, a te rastlinice so neustrašne in temu kljubujejo. V sončnih legah pokukajo iz tal prej, kot v senčnih, a kjerkoli že so, nam je prijetno ob pogledu nanje.

Prvim znanilcem pomladi sledijo petelinčki (pljučnik), zajčki in vijolice. Vsi trije obarvajo naravo v čudovite barvne odtenke vijoličaste barve.

Kaj je moj namen, današnjega pisanja in razmišljanja. Tako kot se prebuja narava vsako leto, tako se tudi človek. Kljub dejstvu, da je vedno starejši, v srcu čuti tisto prijetno toplino, ko zazre v naravi, kako se ta čisto po tiho prebuja. Človeka to navdaja, tako kot posije sonce in nam dvigne razpoloženje, tako se v človeku nekaj prebudi, kar ga ponovno spravi v pogon. Ima več energije in večjo voljo tako do dela, kot življenja.

Vedno več je takšnih oseb, ki se imajo za zagovornike narave in pozivajo, da cvetlice pustimo tam kjer rastejo. Se strinjam. Toda prav lepo je utrgati eno in jo ponesti v dom, kjer te razveseljuje še teden dni. Mnogo nas je takšnih, ki dneva praktično ne vidimo, ker smo prezaposleni ali pa živimo v betonski džungli. Pogled na cvetlico v vazi, pa vse to spremeni. Pomislimo še na starejše osebe, kako rade bi šle po naravi, pa morda jih nima kdo, da bi jih peljal …

Danes je nedelja. Izkoristimo ta dan za sprehod v naravo, naužijmo se lepih pogledov na naše znanilce pomladi … Fotografirajmo jih, fotografijo natisnimo in si jo postavimo na delovno mizo … Na bo pogled na stvarstvo narave prekrasen …