Cvetna nedelja

Po krščanskem izročilu je nedelja pred veliko nočjo, nedelja, ko se spominjamo Jezusovega vstopa v mesto, kjer so ga meščani pozdravljali z oljčnimi vejicami in palmovimi listi. Tradicija se praznuje že stoletja in tako je tudi v Sloveniji.

Že zelo zgodaj v zgodovini so začeli na slovenskem izdelovati butare. Vanje so vnašali zelenje, nanj pa privezali kakšno jabolko ali pa pomarančo. Nekako v 19. stoletju pa so začeli z izdelovanjem butaric iz barvnih oblancev. Tradicija se je ohranila vse do današnjih dni. 

Različni narodi različno praznujejo cvetno nedeljo. Nekateri si domove okrasijo s prvim pomladanskim cvetjem, ki ga kupijo v cvetličarnah. Takšno cvetje so barvne primule ali pa hijacinte. S tem želijo ponazoriti, da je pomlad tu in da so v pričakovanju nečesa kar prihaja v njihove domove.

Obenem pa pomeni cvetna nedelja uvod v veliki teden, največji praznik v krščanstvu, ki prihaja. V tem tednu so mnogokrat gospodarji pri hiši na novo prebarvali stene, gospodinje so hišo temeljito očistile; tudi po nakupih so hodili v tem tednu. Vse pa se je začelo z obredom velikega četrtka ...

V tem času ne gre pozabiti tudi na tradicijo pisanja velikonočnih voščilnic. Po navadi je bila prav cvetna nedelja tista, ko se je za mizo zbrala cela družina, položila na mizo voščilnice ali razglednice, nato pa je oče ali mati pisala ...

Danes tradicija cvetne nedelje nekoliko tone v pozabo. Vsekakor pa si lahko vzamemo trenutek časa in gremo na daljši sprehod v naravo. Tu se lahko spominjamo zgodovinskih dogodkov tega dne in uživamo v lepotah cvetov, ki nam jih ponuja narava. Vzemimo si čas za sočloveka, ročno izdelajmo voščilnico in mu napišimo nekaj čudovitih misli ... 

Lepo preživeto nedeljo vam želimo v

Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka