Kam le čas beži ...

Kam le čas beži,

kam se mu mudi...

Pred letom dni smo v Društvu Rusalke čestitali naš rusalki Nežki Andrejaš. Praznovala je 81. let. Le 14 dni pozneje pa smo zvedli žalostno novico, da je naša Nežka zbolela. Odpeljali so jo v bolnico, od tam se ni več vrnila in v začetku marca jo je obiskal Bog Savus. Podala mu je roka, zaplesala sta še zadnji zemeljski ples ob tolmunu in nato za vedno odšla ...

Ostali so spomini. Danes bi praznovali tvoj rojstni dan. Draga Nežka, ni te med nami, a ti si z nami. Pogrešamo te. Kako lahko tako boli praznina za človeka, ki je povezovala skupna ljubezen do kulture in ustvarjalnosti ... Odgovor je preprost: povezovalo nas je iskreno prijateljstvo. Metka ti je danes napisala pesem ... Naj ti bo lepo tam daleč ...

PRED LETOM IN POL

Metka Jančec Osojnik

Ni dolgo tega,

ko smo se zbrale,

na kavi opoldanski

veselo modrovale.

Edini pogovor

o češnji je bil,

ki veter jo slači,

ker je nagajiv.

Že danes pa spet

se je veter spustil,

objekt češnjo zalo,

do vej jo razkril.

Kaj naj porečem,

drugačen je dan,

manjkaš v družbi,

odšla si drugam.

A vedno si z nami,

povsod in nikjer,

za misel neskončno

ne obstaja ovir.

Draga Nežka, počivaj v miru

tvoje rusalke in rusalček