NAILU KOMIČU V SLOVO

NAIL KOMIĆU V SLOVO

»Hodil sem po sončnih tratah,

vprašal ptičke kje si ti,

pa so mi zažvrgolele

in so rekle, da te ni.

Vprašal rože sem na gredah,

kjer si bival ti,

pa so glavice sklonile

in so rekle, da te ni.

Vprašal sem srce še svoje,

ki v bolesti zdaj ječi,

pa je v noči zajokalo

in je reklo, da te ni.«

Danes je Kulturno – zgodovinsko društvo Rusalka pretresla novica, da se je iz tega sveta za vedno poslovil krajan in pesnik Nail Komić. Ob svetovnem dnevu materinega jezika je bil letos gospod Komić častni gost na kulturni prireditvi Večer poezije v Centru Zalog. Njegova poezija je polna ljubezni do domačih krajev, do rodne zemlje, do lepot narave … Ob branju poezije Naila Komića nas presunejo tisti spomini, ki nas vežejo na brezskrbno mladost, na otroške igre tam daleč med zelenimi travniki, med griči in bistrimi potoki. V dvorani so se marsikomu orosile oči in pritekle so tudi solze …

Gospod Nail Komić je odšel, a za njim je ostal spomin … spomin na njegovo dobroto, spomin na ljubezen do ljudi in do narave. Kot takšnega ga bomo ohranili v večnem spominu.

Slava mu …