"Ni jela brez dela"

Pregovor pravi "Ni jela brez dela" - tako bi dejali tudi za Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka. 

V leto 2020 smo stopili polni optimizma in na trenutke smo pomislili, ali bomo lahko vse projekte izpeljali tako kot smo jih načrtovali. Teh je bilo zelo veliko, člane, sem kot predsednica spodbujala, da se prijavljajo na številne natečaje. Zavedali smo se, da leto 2020 ni navadno leto, to je leto, ki je za Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka jubilejno. Letos praznujemo pet let delovanja društva.

Leto se je začelo zelo delovno. V januarju priprave na februarske tri dogodke, prijave na razpise in delo na treh projektih: izidu publikacije Zgodbe iz mojega kraja, pesniški zbirki Spomini preteklosti in praznovanju jubilejnega leta. Potem pa kot strela z jasnega pride korona virus. Virus, ki je tako hudoben, da je življenje obstalo … Obstalo, a ni klonilo. Ko se je vse ustavilo, se je ustavila tudi kultura. Kultura? Ne, kultura pa ni zastala. Nikoli ni. To je del človeka, ki jo nosi v srcu in kultura ne more kar obstati …

V društvu imamo polovico članov, ki je starejših in smelo stopajo po jesenskem listju. Pogrešali so nastope, pogrešali druženje, pogrešali ustvarjalni ritem v društvu … Če je prvi teden minil s spodbudnimi besedami »saj bo«, je bilo treba v drugem tednu dvigniti ustvarjalni duh. »Pišite, pišite pesmi, pišite krajše pripovedi, ustvarjajte, snemajte videe, bodite aktivni na društveni spletni strani, bodite aktivni na socialnih omrežjih!« To so bile besede, ki so dvigovale člane. Morda so starejši priznali stisko, mlajši ne, a ko so občutili ta poziv k ustvarjanju, se je dotaknil tudi njih. Če se je svet ustavil, ne more in ne sme se ustaviti posameznikovo ustvarjanje.

V društvu so se tako rojevale nove ideje. Vedno več jih je bilo in, kar je najpomembnejše, te so se začele tudi v praksi izvajati. Člani društva smo se začeli povezovati z likovnimi ustvarjalci. Ob peti obletnici delovanja društva smo zaprosili slikarja Iva Asa, da nam nariše Rusalko – rečno nimfo. Projekt je uspel. Na Mednarodni likovni koloniji Most prijateljstva v Lendavi so s kulturnim programom sodelovale članice našega društva s poezijo. Pri pripravi naslovnice za publikacijo Zgodbe iz mojega kraja smo povabili slikarja Vojka Kumra. Naša članica Antonija Jereb, je za društvo napisala himno. Pa ne bomo ostali le pri besedilu, to besedilo bo uglasbil mladi, nadarjeni glasbenik, Anže Šuštar.

Kriza je tako v društvo prinesla nove poglede. Kulturo in povezovanje na tem področju smo razširili. Tako spoznavamo, da smo močnejši in več, kot nas je, lepše nam je in kultura tu pušča neizmeren pečat. Listi v knjigi Zgodbe iz mojega kraja ne bodo popisani le s črkami. Krasile jih bodo ilustracije Maje Hribar. Starejši v društvu so nosilci novosti. Poezija se je začela snemati in objavljati na svetovnem spletu. Povezujemo se z instrumentalisti, ki bodo avtorske recitale spremljali s klasično glasbo. Komaj že čakamo snemanj v prekrasni naravi. Pa to ne bodo posnetki na telefon, saj smo k projektu povabili prave snemalce in obeta se nam izid zgoščenke. Dogajati so se nam začele stvari, o katerih niti razmišljali nismo, sedaj pa vemo, da zmoremo in lahko ustvarjamo brezmejno.

Prvih pet let je za nami. Bila so to uspešna leta. Virusna kriza pa nas je spodbudila, da gremo še dlje. Sedaj poti ni več nazaj, gremo lahko samo še naprej. In prav to bomo v Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka tudi počeli. Zmoremo in hočemo. Kultura ni zaspala, ni se ustavila, kultura živi toliko kot je življenja v posamezniku. V naših članih gori velik plamen za jutrišnji dan in prav z roko v roki s kulturo nam bo uspelo premagovati vse ovire, tudi krizo virusa.

Čarobnost našega dela ali drugače rečeno dela članov Društva Rusalka je prepoznavno. Pojavljamo se v medijih, pojavljamo se v javnosti. Leto 2020 se bo kmalu poslovilo, mi pa gledamo že v prihodnost. Program, ki smo ga načrtovali pred tremi leti je bil realno zastavljen. Zavedali smo se, da ga lahko uresničimo, zato ker imamo voljo in nepremagljivo moč. Uspelo nam bo ... in kar je najpomembnejše na tej poti je, da nismo sami. Poznajo v nas v Osrednjeslovenski regiji, poznajo nas na severu, na vzhodu, na zahodu in na jugu naše lepe domovine. Mi pa ... preprosto gremo naprej ...

Pa srečno Društvo Rusalka!

Zapisala:

mag. Minka Jerebič

Fotografije:

Minka Jerebič, Rade Bakračević, Ivo As, Monika Podpečan, Vojko Kumar in Maja Hribar