TLK 2020 - S citrami v romantični maj

Kulturna prireditev, ki naj bi bila organizirana v petek, 22. maja 2020, z naslovom S citrami v romantični maj, je bila zamišljena prireditev v Tednu ljubiteljske kulture, ki naj bi jo organizirali v Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka. V goste smo želeli povabiti Petra Napreta, ki že nekaj časa, no, 20 let, vodi citrarsko skupino pod imenom SLOVENSKI CITRARSKI KVARTET. Ta hodi na številne kulturne dogodke in popestri večere ob zvokih čudovitega instrumenta.

CITRE – KLAVIR MALEGA ČLOVEKA

Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imajo 30 do 45 strun, od tega 4 ali 5 melodijskih, ostale so spremljevalne. Na melodijske strune se igra s trzalico, na spremljevalne pa s prsti desnice.

CITRE V SLOVENIJI

Zgodovinarji menijo, da so bile citre nekoč doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem. Ljudski godci so na njih igrali že v davnih časih. V 20.  stoletju so se ljudem zelo priljubile zaradi svojega zvoka. Za popularnost pa so poskrbeli iznajdljivi trgovci. V citrarskih šolah se poučuje največ priredb slovenskih ljudskih napevov in domoljubnih pesmi. Danes mladi vedno bolj posegajo po priredbah svetovno znanih uspešnic. V Sloveniji imamo tudi nekaj pravih mojstrov, ki ročno izdelujejo citre. Nekaj pa je tudi takšnih posameznikov, ki jih z navdušenjem zbirajo.

ZGODOVINA CITER

Izvor citer ni povsem jasen. Že antična ljudstva so igrala na instrumente, podobne današnjim citram. Za časa kralja Ptolemeja I. je na slavnosti v Aleksandriji sodelovalo šeststo glasbenikov, med njimi tristo citrarjev. Omenjene so v knjigah starih prerokov, nanj so se učili igrati tudi egiptovski kralji. Tedaj so jih imenovali chetarah, pod imenom cithara so jih poznali Arabci, ki so jih v času križarjev zanesli v Evropo. Melodijske strune so napete čez ubiralko s prečkami za prijeme. Kupilne, t. i. akordične ali koncertne citre so bile ob koncu 19. stoletja priljubljene za hišno muziciranje. Ker so jih dobivali večinoma od avstrijskih ali nemških izdelovalcev, so jih imenovali tudi nemške citre, za razliko od slovenskih, doma narejenih, ki so bile v rabi na podeželju.

SESTAVA CITER

Nekoč so bile citre v obliki oglate redonančne skrinje. Glasbilo s strunami, na katero se z desnico brenka, z levico pa prebira strune, podolgovate oblike, se na slovenskem imenuje na splošno citre, ne glede na to, ali so domač izdelek, tovarniški oziroma obrtniški. Glasbilo je narejeno iz podolgovate nizke lesene skrinje, z izbočeno zunanjo daljšo stranico in ima zgornji plošči položno napete strune, ki so različno uglašene.

NOTNI ZAPISI ZA CITRE

Pomemben učitelj citer je Ivan Kiferle, ki je izdal 12 zvezkov slovenskih pesmi, prirejenih za citre. Med obema svetovnima vojnama je navdušenje za citre polagoma splahnelo, le posamezniki so še segali po njih. Po drugi svetovni vojni pa so postale zopet bolj popularne. Svojo veljavo jim je dal Ansambel Mihe Dovžana.

ZNANI CITRARJI

Irena Anžič (prej Zdolšek), Mateja Avšič, Janja Brlec, Tinka Budič, Luka Demšar, Doroteja Dolšak, Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Irena Glušič, Cita Galič, Helena Hartman, Cvetka Imperl Bizjak, Romana Jaušovec, Franja Kočnik, Mateja Kolić, Katja Kokalj, Tanja Kokalj, Mateja Kumpraj, Tajda Krajnc, Tanja Lekše, Kornelija Lovko, Jasmina Levičar, Marjan Marinšek, Peter Napret, Tina Pandev, Tomaž Plahutnik, Viktor Poplaz, Damijana Praprotnik, Dejan Praprotnik, Urška Praprotnik, Metka Šmon, Dorica Vasle,  Anita Veršec, Petra Vovčko, Polona Vreček, Janja Vogrin, Tanja Zajc Zupan,

Tanja Zalokar, Karmen Zidar Kos, Neli Zidar Kos, Martin Zlobko in Ivan Zupanc

CITRAR IN ZBIRATELJ CITER: Edvard Kladnik

Edvard Kladnik je simpatični gospod v jeseni življenja. Rodil se je v idilični, hribovski vasici v bližini Velenja. Doma je bila velika družina. Nikoli ni bilo nikomur dolgčas. Oče in mati sta rada prepevala, igrala na številne instrumente in kar sta počela starša, to je bilo vzgled tudi otrokom. Za svojo prvo plačo si je kupil citre. Ni hodil v glasbeno šolo, a njegove roke so bile rojene za strune. Zvoki so se širili in ljudje so ga z veseljem poslušali. Danes v jeseni življenja s težkim srcem gleda, kako se podirajo stare hiše, kako mladi mečejo v smeti stare instrumente in tu je njegova velika zbirateljska ljubezen privrela na dan. Zbira stara glasbila, samo citer ima več kot 130.

PETER NAPRET

Če vprašamo »strica Googla« je Peter Napret znan slovenski citrar. Če pa pobrskamo bolj po strokovni literaturi, zvemo, da se je rodil sredi poletja, v Celju. Po profesiji je publicist, pedagog in glasbenik. Osnovno šolo je obiskoval v Rimskih toplicah, nato Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani ter se vpisal na Akademijo za glasbo, kjer je diplomiral iz violine. Študij citer je obiskoval na Tirolskem deželnem konservatoriju v Innsbrucku.

Po končanem izobraževanju je poučeval na Glasbeni šoli Hrastnik, Glasbeni šoli Radeče, Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju in danes poučuje na našem koncu, torej v Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje.

Od ustanovitve leta 1999 pa do letošnjega leta je bil predsednik Citrarskega društva Slovenije, ustanovitelj in član Slovenskega citrarskega kvarteta, član ocenjevalnih komisij doma in v tujini ter organizator državnih citrarskih tekmovanj.

A, to še ni vse. Peter Napret poučuje tudi Citrarsko skupino Notice na Univerzi za 3. življenjsko obdobje. V veliko čast in spoštovanje nam je bilo, da smo gospoda Petra Napreta pred enim letom gostili prav na odru v Centru Zalog in Citrarsko skupino Notice iz Domžal.

Letos bi vzhod Ljubljane razveseljeval s svojo skupino, s katero praznuje častitljivi jubilej - 20 let. Žal ne moremo izpeljati tega kulturnega dogodka, a tudi čas, ko imamo na obisku nezaželeni virus, bo minil in vse bo tako kot nekoč. V Centru Zalog pa bomo imeli kulturno prireditev in citre bodo lepšale naše skupne trenutke, rusalke pa bodo pripravile nove rime, da bo večer še lepši ...

Do takrat pa srečno.