Valentinovo

Valentinovo - 14. februarja goduje sveti Valentin. 

Pregovor pravi, da ima sveti Valentin ključe od korenin. Kaj to pomeni?

God svetega Valentina ima na Slovenskem dolgo tradicijo, a njegov pomen se je skozi stoletja spreminjal. Po starem kmečkem koledarju velja, da Valentin – prvi spomladin (pomladni svetnik) prinese ključ do korenin. To pomeni, da se prav na ta dan simbolično začne prebujanje narave, s tem pa tudi prva opravila v vinogradih in na vrtovih. Ptice na vejah glasneje žvrgolijo, prebudi so človeška ljubezen.

Korenine praznika segajo v poganske čase. Pomladno obdobje je takrat veljalo za začetek novega leta in od tod so bile povezane tudi želje po novem življenju, plodnosti in rasti. Stari Rimljani so na 15. februarja praznovali luperkalije, praznik, posvečen pomladanski plodnosti in rodovitnosti. Dan pred luperkalijami, 14. februar, je bil praznik boginje Junone, zaščitnice žena, zakonske zveze in poroda. Na ta dan, so v čast Juno Februata uprizarjali ljubezensko loterijo. V skrinjico so fantje in dekleta položili listke z njihovimi imeni, potem pa so fantje »izžrebali« vsak svoje ime oziroma ime dekleta, ki je postalo njihova spremljevalka. Do naslednjih luperkalij sta tako veljala za »partnerja«. Ko je prevladalo krščanstvo, so šego priredili svoji veri, dan pa preimenovali v »žrebanje sv. Valentina«, ki naj bi bil usmrčen 14. februarja ali vsaj dan blizu tega datuma.

Praznik zaljubljencev, kot ga praznujemo danes, izhaja iz Anglije, kjer ima več kot petstoletno tradicijo. Od tam se je razširil v ZDA, kjer je dobil dodatne materiale razsežnosti. Nato pa ga je spet prevzela Evropa kot potrošniško obliko.

Pa saj ni važno, ali praznujete Valentinovo kot dan zaljubljencev ali kot dan prebujanja narave; uživajte v soncu ali snegu, predvsem pa v prijetni družbi, ki vam bo ogrela srce.