Organi društva

Organigram društva

Zbor članov društva

Zbor članov društva je najvišji organ društva, ki je določen v Statutu Kulturno – zgodovinskega društva Rusalka.

Povzetek iz statuta: 

4.1 Zbor članov društva

17. člen

Zbor članov društva je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor članov je lahko reden ali izreden.

Redni Zbor članov sklicuje predsednik društva enkrat letno, najkasneje do konca meseca marca.

Izredni Zbor članov se skliče po sklepu tajnika ali blagajnika društva ali na zahtevo tretjine članov društva. Predsednik društva je dolžan sklicati izredni Zbor članov tako, da zaseda v roku tridesetih (15) dni od prejema zahteve za njegov sklic. Če predsednik društva izrednega Zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red.

Izredni Zbor članov sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

Sklic Zbora članov

18. člen

O sklicu Zbora članov in predloženim dnevnim redom, z ustreznim gradivom, morajo biti člani društva obveščeni najmanj deset (10) dni pred sklicem. Člane društva se obvešča po elektronski pošti, pisno ali po telefonu.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če Zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za trideset (30) minut. Po preteku tega časa je Zbor članov sklepčen, če se ugotovi, da so bili vabljeni vsi člani in je prisotnih najmanj tretjina  članov.

V vabilu oziroma obvestilu o sklicu Zbora članov mora biti opozorilo na določbo iz prejšnjega odstavka.

Zbor članov sprejma sklepe z večino glasov prisotnih članov. Kakšno bo glasovanje – tajno ali javno – odloči Zbor članov z javnim glasovanjem.

 

Vodenje in način dela

19 .člen

Zasedanje Zbora članov vodi predsednik društva, ki določi zapisnikarja in overitelja. 

Predsednik društva lahko vodenje Zbora članov prepusti drugemu članu, ki je prisoten na zboru.

 

Naloge in pristojnosti

20. člen

Naloge in pristojnosti Zbora članov:

• sklepa o dnevnem redu;
• sprejme in spreminja Statut in druge splošne akte društva;
• sprejema letno poročilo za vsako koledarsko leto, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva;
• sprejema program dela in finančni načrt;
• voli in razrešuje predsednika društva, ter člane organov društva;
• odloča o pritožbah in prošnjah zoper sklepe organov društva;
• odloča o povezovanju društva v druga društva in zveze;
• odloča o statusnih spremembah društva;
• podeljuje naziv častnega člana društva;
• podeljuje priznanja;
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
• sklepa o prenehanju delovanja društva in
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva, ki so v skladu z namenom in cilji društva.

O zasedanju Zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in overitelj.

Redni ali izredni Zbor članov lahko razreši katerikoli organ društva pred potekom mandata, če ta ne dela v skladu s Statutom in veljavnimi predpisi s področja delovanja društva.

 

Zoper odločitev Zbora članov ima prizadeti član pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom, tem Statutom ali drugim splošnim aktom društva.

Predsednica društva

Predsednica Kulturno – zgodovinskega društva Rusalka je mag. Minka Jerebič. Na funkcijo predsednice je bila imenovana na Zboru članov društva, dne 15. 6. 2015.

Delovanje predsednika društva ureja statut društva v svojem 24. členu, ki pravi:

 

4.2.1 Predsednik društva

24. člen

Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva, ki samostojno in neodvisno zastopa, vodi in predstavlja društvo.

Predsednik društva je odgovoren za zakonito delovanje društva v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije.

Za svoje delo je odgovoren Zboru članov in je vezan na njegove smernice.

Predsednik društva lahko za izvajanje posameznih nalog pooblasti drugega člana društva.

Predsednika društva je odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.

Predsednik društva je dolžan zadržati sklep katerega koli člana društva, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oziroma v nasprotju z akti društva. O zadržanju obvesti v roku osmih (8) dni Zbor članov, ki ga je sprejel. 

mag. Minka Jerebič:
Rodila se je v najlepšem mesecu v letu 1967, ko so iz zemlje pokukali prvi znanilci ter ptice žvrgolele svoje pesmi. 

Otroštvo je preživela med iskrenimi ljudmi v sozvočju z naravo in leta 1974 vstopila v Osnovno šolo v Zalogu. Izobraževanje je nadaljevala v mestu. Kmalu se je poročila in se posvetila družini. Pozneje je šolanje nadaljevala in se vedoželjno izobražuje še danes. Po izobrazbi je magistrica upravnih znanosti. Že v zibelko ji je bilo položeno, da je treba spoštovati vsa živa bitja in ceniti vse ljudi, saj med njimi ni razlik.  Spominja se, kako jo je oče vozil k svojim znancem in s kakšnim zanimanjem je poslušala njihove pripovedi. Veliko so vedeli povedati o svoji mladosti, o življenju v Zalogu, Ljubljani … Ni jim bilo lahko, a preživeli so, saj so imeli močno voljo, da uspejo.

Veliko se giblje med krajani, ki ji pripovedujejo, ki ji vedo povedati marsikatero zanimivo zgodbo iz bližnje in daljne preteklosti. Prav te pripovedi so jo vedno zanimale in tako je v letu 2014 izdala knjigo Rečno pristanišče Zalog.

Gradiva za nove knjige ima veliko, zato ji novih idej zanje ne bo še tako kmalu zmanjkalo. V društvu predstavlja »gonilno silo« in s svojimi pripovedmi, predvsem pa z izredno močno željo po ohranjanju kulturne zgodovine tega dela mesta, navdušuje tudi druge in jih vabi medse.

Tajnik društva

Društvo ima tajnika, ki je bil imenovan na to funkcijo na Zboru članov društva. Tajnik Kulturno – zgodovinskega društva Rusalka je Lilijana Prepeluh.

Delovanje tajnika društva ureja statut društva v svojem 21. členu, ki pravi:

 

4.2 Tajnik društva

21. člen

Tajnik društva opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela ter dela po programu in sklepih, sprejetih na Zboru članov. Za svoje delo je odgovoren predsedniku društva in Zboru članov društva.

Mandat tajnika lahko preneha pred potekom mandatne dobe, če preneha biti član društva, če sam odstopi, če ga zbor razreši zaradi kršitev statuta, drugih aktov ali sklepov organov društva ali ker deluje v nasprotju z interesi društva.

 

Naloge in pristojnosti

22. člen

Naloge in pristojnosti tajnika društva:

• pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta ter druga gradiva za Zbora članov in daje poročila o svojem delu;
• pripravlja predloge in spremembe statuta in drugih aktov društva;
• sklicuje Zbor članov;
• upravlja premoženje društva in razpolaga s posameznimi deli premoženja v skladu s tem Statutom in drugimi predpisi s tega področja;
• izvaja sklepe Zbora članov;
• skrbi za izpolnjevanje programa dela društva;
• skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
• pripravlja predloge splošnih aktov društva;
• določa višino letne članarine;
• vodi evidenco članstva in druge predpisane evidence;
• pripravi letno poročilo o poslovanju društva;
• opravlja tehnično administrativna dela in
• uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva, ki so dogovorjene, ter naloge, ki mu jih naloži Zbor članov.

 

Pomožni organi

23. člen

Tajnik društva lahko za izvajanje nalog, opredeljenih v namenih in ciljih društva, imenuje stalne ali občasne komisije oziroma odbore. Njihove naloge, vodjo ter število članov določi Zbor občanov izmed članov društva.

Lilijana Prepeluh:
V mesecu novembru, ko nas jesen razveseljuje s vso svojo mavrično barvitostjo in ko nam nanosi številne pridelke ter ko se že poslavlja od nas in podaja roko zimi, se je rodila Lilijana. S svojim smehom je navduševala starša, kasneje pa širšo okolico.

Osnovno šolo je obiskovala v Bizoviku, kraju na vzhodu Ljubljane in nadaljevala šolanje v mestu. Ima trgovsko žilico, zato ni čudno, da je postala trgovski potnik in je vedno na poti. Toda službene poti bi bile dolgočasne, če je ne bi spremljala prečudovita narava, ne glede na to, kam jo pot nosi.

Vsak kraj ob cesti nosi svojo zgodovino in to je tisto, kar jo je navdihovalo, da se je začela poglabljati v lokalno zgodovino. Res je lepa Slovenija, a lep je tudi ta delček raja okoli rek in hribovja – na eni strani Golovec, na drugi strani Kašeljski hrib in odprt pogled proti Kamniškim Alpam. 

Lili, kot jo kličemo v društvu, je oseba, ki v društvo prinaša smeh, dobro voljo in ideje po promociji društva, a v društvu »igra« drugačno vlogo – je tajnik društva in oseba, ki bo skrbela, da bo v društvu vse tako kot mora biti.

Blagajnik društva

Mag. Darja Trček je blagajnik društva. Na Zboru članov je bila izvoljena na to funkcijo.

Delovanje blagajnika društva ureja statut društva v svojem 25. členu, ki pravi:

 

4.3. Blagajnik

25. člen

Blagajnik spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje društva in izvajanje sklepov Zbora članov, če imajo ti finančne posledice.

Delo blagajnika:

• vodi finančno in materialno poslovanje društva,
• pregleda letno poročilo društva pred obravnavanjem na zboru članov,
• opravlja nadzor nad delovanjem društva in izvajanjem nalog, ki jih nalagajo drugi predpisi,
• pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah za Zbor članov.

Za svoje delo je blagajnik odgovoren predsedniku društva in Zboru članov.

mag. Darja Trček:
Resna oseba, strog pogled, a v duši prijazna, dobrotljiva in poštena oseba, se skriva za imenom Darja. Rojena v tujini, med prečudovitimi gorami, rekami in jezeri, a življenjska pot jo ne vodila v številne zaselke v neposredni bližini mesta. Tako je spoznala način življenja meščanov Ljubljane ter okoliških prebivalcev. Vse ločijo le kratke cestne razdalje, a navade in običaji pa so si precej različni. Različnost jo je pripeljala do spoznanja, da so tudi njihove kulturne in zgodovinske poti bile različne.
 
Ob razigrani družbi njenega štirinožnega kosmatinca je spoznala marsikateri neznan kotiček naše lepe domovine. Trenutno se ji je življenje ustavilo ob zasanjani reki Ljubljanici, ki leno teče skozi Trnovo. Nekoč je bilo v neposredni bližini rečno pristanišče Breg, ki je bilo povezano tako z Vrhniko, kot z Zalogom.
 
In prav tu, vmes med Vrhniko, ki je Darji nekoč nudila dom in Zalogom, ki ga je spoznala preko prijateljice, si je ustvarila bivališče in številne poti po raziskovanju novega ali pa že odkritega ter nekoliko pozabljenega.
 
Darja je človek, ki na prvem mestu poskrbi za druge, šele na to za svojega štirinožnega kosmatinca in nato pride ona. Glede na lastnosti, ki jih ima, ji je zaupana naloga vedenje finančnih sredstev v društvu, saj smo prepričani, da bodo v blagajni vedno prijetno žvenketali cekinčki.

Člani društva

Postati član društva ni težko, toda pred odločitvijo je pomembno, da si vsak posameznik odgovori, kaj bo v društvo prinesel s svojo osebnostjo, svojim znanjem in svojo voljo po ohranjanju kulturne zgodovine.

V statutu društva je članom društva posvečeno tretje poglavje:

 

3. POGOJI IN NAČIN VČLANJEVANJA, PRENEHANJE ČLANSTVA IN PRAVICE TER OBVEZNOSTI ČLANOV

Način vstopa v članstvo

11. člen

Članica oziroma član (v nadaljevanju: član) društva lahko postane vsaka fizična ali pravna oseba. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član, mora predložiti pristopno izjavo z izraženo voljo, po članstvu v društvu, v kateri se zaveže, da bo deloval v skladu s Statutom in plača članarino, če se zanjo dogovorijo na Zboru članov.

Pogoji za članstvo v društvu so, da je oseba polnoletna, ima namen s svojim znanjem in sposobnostim prispevati k uresničevanju nalog društva, se bo zavzemala k varovanju kulturne dediščine in za ohranjanje zgodovine.

Izpolnjeno pristopno izjavo oseba posreduje društvu. Izpolnjevanje pogojev za članstvo preverita predsednik društva in tajnik društva.

O odklonitvi je potrebno kandidata pisno obvestiti v roku trideset (30) dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov. Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v tridesetih (30) dneh od prejema obvestila. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave.

Če se v društvo včlani pravna oseba, mora pri oddaji pristopne izjave predložiti tudi dovoljenje organa te pravne osebe.

 

Vstop mladoletne osebe

12. člen

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do 15 leta starosti ali oseba brez poslovne sposobnosti, pri upravljanju društva zastopajo njihovi zakoniti zastopniki oziroma skrbniki; mladoletni člani po 15 letu starosti pa pri upravljanju društva sodelujejo sami.

Mladoletni člani ne volijo in ne morejo biti izvoljeni.

Mladoletni član sme izvajati le tiste naloge društva, ki so predvidene za posamezne kategorije mladoletnih članov in v spremstvu mentorja.

 

Častni člani

13. člen

Društvo ima lahko častne člane.

Častnega člana imenujejo člani društva na lastno pobudo ali na predlog posameznega člana društva, zaradi osebnih zaslug za delovanje društva.

Častni član nimajo pravic in obveznosti kot ostali člani društva. Dajejo mnenja in priporočila k delu društva.

 

Prenehanje članstva

14. člen

Članstvo preneha:

• z izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo.

Član izstopi iz društva, tako da društvu pošlje pisno izjavo o izstopu. Za sprejem izstopne izjave je pristojen tajnik društva, ki takoj obvesti predsednika društva.

Član se črta iz društva s sklepom, če kljub opominu dvakrat zapored ne plača članarine ali se ugotovi, da je umrl. Črtanje opravi predsednik društva na Zboru članov v začetku leta.

O izključitvi člana iz društva odloča na prvi stopnji Disciplinska komisija, na drugi stopnji pa Zbor članov društva.

 

Pravice in obveznosti članov

15. člen

Pravice članov so, da:

• volijo in so izvoljeni v organe društva,
• sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,
• uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
• se udeležujejo srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira društvo,
• uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu,
• sodelujejo pri izdelavi programa dela in so seznanjeni s poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem,
• lahko najmanj petina članov zahteva razrešitev katerega koli organa društva.

Dolžnosti članov društva so, da:

• spoštujejo ta Statut in druge akte ter sklepe organov društva,
• aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
• da redno plačujejo članarino,
• da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva,
• da dajejo društvu informacije, skladno s pristopno izjavo,
• da varujejo ugled društva.

Trenutno je v društvo včlanjenih pet članic. Lahko bi dejali, da društvo vodijo rusalke, a tako ne bo dolgo. Medse bodo sprejele nove članice in člane. Vabljeni.

Za včlanitev v društvo je treba izpolniti prijavnico, če pa ste v društvu že prijavljeni in želite iz njega izstopiti, pa morate izpolniti odstopno izjavo.

Članice društva so:

mag. Brigita Lipovšek
Že kot mali deklici so ji bila kultura, zgodovina, pravljična bitja, pripovedke in poezija položene v zibelko. Svoje prve korake je delala po nabrežju Ljubljanice in se kot razigran otrok mnogokrat na Špici spustila v reko. A, ko se je sonce skrilo za Šmarno goro, je kukala v gradivo, ki ga je skrbno zbirala njena mati. Tako so postali večeri polni pravljičnih junakov in preko njih je spoznavala slovensko in tujo kulturo ter zgodovino. 

V času študija se je selila iz enega dela mesta na drugega in tudi tam spoznavala številne zgodovinske objekte, kulturo drugega dela mesta … vse do trenutka, ko je kultura povezala dve ljubeči srci.

Danes je Brigita polno zaposlena oseba. Obveznosti v službi, doma in čas ostane tudi za številne njene hobije, ki so vsi povezani s kulturo in zgodovino. Hm, le zakaj?

Tatjana Bogataj
Za razliko od ostalih članic, ki so povezane z Ljubljanico, je Tatjana povezana s Savo. Rodila se je v Sneberjah in tam je še danes. Že kot malo deklico so starši peljali na ogled poplavljenega območja, ki ga je pustila za seboj narasla Sava. Od tu je bila deležna številnih zgodb, ki jih je slišala od pripovedovanja starejših. 

Šolo je obiskovala v mestu, a ljubezen do kraja ji nikakor ni dala te moči, da bi zapustila svoj kraj. V njem še danes živi in se navdihuje nad lokalno zgodovino.

Šmartinska cesta, ki teče mimo njenega doma, vse od daljne zgodovine pomeni pot, ki so jo naši predniki uporabljali, ko so potovali iz vzhoda na zahod in se mnogokrat ustavili v Ljubljani. Nedaleč stran je svojo skrivnost nosila s seboj, včasih deroča, včasih skrivnostna reka Sava. Ustvarjala številne tolmune, pa mrtve rokave … Vsa ta magičnost navdihuje Tatjano, ki si želi, da bi bilo čim več tega raziskanega in tudi objavljenega. Vse z enim samim namenom, da bodo tudi naši zanamci vedeli, na kako lepem kraju živijo.

Majda
Ples ob Tržiški Bistrici je povsem nekaj drugega kot ples ob umirjenih reki Ljubljanici, deroči Savi, zapeljivi Kamniški Bistrici in nepredvidljivem potoku Besnica. Takšna je tudi članica Majda. Privlačijo je skrivnosti Alp, njenih številnih potokov; a zasanjano obstane ob brežinah potokov in rek na vzhodu Ljubljane.

Rodila se je nekje na Štajerskem, življenjska usoda jo je popeljala v Ljubljano, a s svojo ljubeznijo in smehom je okužila številne ljudi, na vseh koncih Slovenije.

V življenju je bila vedno živahna, razigrana in takšna je tudi danes. Živi med Ljubljano in Gorenjsko; sedaj jo vidiš tu, sedaj tam … Njen ples sovpada s fotografijo, saj je prepričana, da ni dovolj, da se dogodke samo opiše, treba jih je tudi ohraniti v sliki. V društvu je tako Majda prevzela vlogo »foto rusalke« in skrbi za informiranost širše javnosti.

Anita
Rusalka Anita je med rečne vile priplesala v poznem jesenskem času, ko so se ptice že zbirala ob bregu Ljubljanice in se čisto tiho pripravljale na polet v južne kraje. Rojena na Koroškem, a preživela mladost v Ljubljani. Ljubezen jo je ponesla na drugi konec Slovenije, a vedno bivala nekje ob vodi, ki ji je krojila usodo življenja.

Čar vode, njene rečne brežine in pravljičnost poigravanja vetra z listi ob vodi, jo je vedno privlačil, dokler jo ta čas ni zapeljal in popeljal med že zbrane rusalke.

Razpeta med kraji naše lepe domovine, ne pozablja čarov mesta Ljubljane, sploh vzhodnega dela, kjer se pravljična bitja poigravajo z naravo in ljudmi. Vedno nasmejana, vedno pripravljena pomagati sočloveku, očarljiva, igriva in iskriva to nova je rusalka Anita v našem društvu.

Stanka
Mnoge rusalke sprašujemo se, le kdaj prišla med nas Stanka je. Težko bi našli ta odgovor, kajti ona je med nami in z nami.
Tako kot vse rusalke, je tudi ona nekoč v preteklosti prijokala na ta svet. Potem pa jo je pot nosila od kraja do kraja, dokler je ni ljubezen pripeljala do Ljubljane. Le sprehod ob Ljubljanici je bil dovolj, da se je zaljubila v prečudovito naravo. Mesečina in nagajivost rusalka pa jo je tako očarala, da danes si nasmehov, plesov in glasbe ob družabnih dogodkih brez nje ne predstavljamo več.

Rusalka Stanka nekaj je posebnega, obdana s cvetjem, modrostjo in ljubeznijo do narave ter živih bitji. To je oseba, ki ve, kako pomembne so naše korenine. Polna energije spodbuja rusalke k čarobnemu plesu, a sama med njimi poplesava, da nismo nikoli ne lačne ne žejne …